IZVAJALKE DELAVNICE: dr. Liljana Kač, Susanne Volčanšek, Suzana Ramšak, Zavod RS za šolstvo
DVORANA: Heros C
CILJI DELAVNICE:
- spoznati načine, kako pri pouku tujega jezika ugotoviti in izkoristiti večjezikovni potencial učencev/dijakov;
- preizkusiti dejavnosti za razvijanje raznojezične zmožnosti pri pouku tujega jezika;
- Razmisliti o izvedenih dejavnostih – glede na njihov pomen pri razvijanju raznojezične zmožnosti učencev/dijakov in glede na prenosljivost v lastno prakso.
POTEK DELAVNICE:
Udeleženci bodo s praktičnim preizkušanjem izbranih dejavnosti za razvijanje raznojezične zmožnosti spoznali večjezične pristope, s katerimi lahko med poukom ugotavljajo in razvijajo raznojezično zmožnost učencev oz. dijakov. Izvedene dejavnosti bodo vrednotili z didaktičnega vidika in vidika prenosljivost v lastno prakso.
IZVAJALKA/ DELAVNICE: Ljiljana Mićović Struger, ZRSŠ, OE Maribor
DVORANA: Heros A
CILJI DELAVNICE:
- prelet književnosti po vertikali od vrtca do srednje šole,
- prikaz različnih književno didaktičnih pristopov za doseganje ciljev pri pouku književnosti,
- predstavitev strategij za razvijanje bralne zmožnosti, spodbujanja zanimanja za literaturo, v skladu s sodobnimi koncepti poučevanja in učenja,
- formativno spremljanje otrokovega/učenčevega napredka,
Ob primerih iz prakse bo prikazana uporabnost didaktičnih pristopov in sredstev na posamezni stopnji vzgoje in izobraževanja.
POTEK DELAVNICE:
Udeleženci bodo na delavnici aktivno vključeni v vse faze načrtovanja pouka, izvedbe ter evalvacije. Delo bo potekalo v skupini (sodelovalno). Dokaz o učenju: osnutek vzvratno načrtovane priprave – po vertikali, s sodobnimi pristopi.
IZVAJALKA/E DELAVNICE: Jasna Zupan, Osnovna šola Naklo
DVORANA: Heros A
CILJI DELAVNICE:
- seznaniti udeležence z razlogi za poučevanje brez delovnega zvezka,
- predstaviti del lastnega gradiva,
- seznaniti udeležence z analizo poučevanja z lastnim gradivom.
POTEK DELAVNICE:
Z udeleženci bom na delavnici izvedla skrajšano uro pouka slovenščine z lastnim gradivom: uvodno motivacijo, učenje besedišča, branje besedila, naloge za razumevanje in usvajanje metajezikovnega znanja.
IZVAJALKE DELAVNICE: Alenka Andrin, Berta Kogoj, Maja Kovačič, mag. Barbara Lesničar, Zavod RS za šolstvo
DVORANA: Steklena 1
CILJI DELAVNICE:
- seznanitev z metodo odprti prostor;
- seznanitev z dilemami, ki se pogosto pojavljajo pri pouku angleščine;
- iskanje odgovorov/rešitev na vprašanja kot so: katera gradiva uporabljati, kakšni so raznoliki načini ocenjevanja, kako pripraviti kriterije ocenjevanja ipd.;
- deliti izkušnje in poiskati možnosti prenosa v lastno pedagoško prakso.
POTEK DELAVNICE:
Udeleženci se bodo najprej seznanili z metodo odprti prostor, ki omogoča sodelovalno delo, deljenje mnenj in izkušenj. To bodo uporabili pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih učitelji mnogokrat zastavijo svetovalkam za angleščino (svetovalne storitve, elektronska pošta). V omizjih bodo razpravljali o konkretnih rešitvah in jih delili z ostalimi udeleženci. Delo bodo zaključili z razmislekom o tem, kako ponujene odgovore prenesti v lastno pedagoško prakso.
IZVAJALKA/E DELAVNICE: Tatjana Lubej, OŠ Janka Glazerja Rače, Katica Pevec Semec, Zavod RS za šolstvo
DVORANA: Heros B
CILJI DELAVNICE:
- predstavitev primera načrtovanja pouka tujega jezika, s poudarkom na aktualnih izzivih: vertikalnem povezovanju, diferenciaciji, medpredmetnosti, večjezičnosti in kognitivni ustreznosti,
- izkušenjsko delo in analiza primerov prakse vertikalnega povezovanja, diferenciacije, medpredmetnosti, večjezičnosti in kognitivne ustreznosti.
POTEK DELAVNICE:
V uvodu delavnice bo predstavljen primer načrtovanja pouka, s poudarkom na izzivih.
Sledilo bo delo po postajah, kjer se bodo udeleženci neposredno preizkušali v analiziranju in tudi v načrtovanju različnih primerov prakse.
V zaključku bodo udeleženci ovrednotili spoznanja ter dobili ideje za uresničevanje aktualnih izzivov učenja in poučevanja tujih jezikov na zgodnji stopnji šolanja.
IZVAJALKA DELAVNICE: mag. Marta Novak, Zavod RS za šolstvo
DVORANA: Splendis
CILJ DELAVNICE:
ozavestiti pomen ugotavljanja predznanja pri posameznem učencu in analize stanja v razredu ter uporabe različnih didaktičnih pristopov pri opismenjevanju.
POTEK DELAVNICE:
V delavnici bodo udeleženci preizkušali različne didaktične pristope, po katerih poteka opismenjevanje v 1. VIO. Poudarjeno bo ugotavljanje predznanja, analiza stanja v razredu, z vidika predopismenjevalnih zmožnosti, zmožnosti branja in pisanja pri posameznem učencu. Na osnovi ugotovljenega stanja v razredu in predopismenjevalnih zmožnosti, učitelj prilagaja pouk, izvaja diferenciacijo in individualizacijo ter personalizacijo, spremlja in spodbuja napredek učenca in ga usmerja k nadaljnjemu učenju, zato, da se opismeni in s tem razvija zmožnost branja in pisanja.
Udeleženci bodo o uporabi orodja za ugotavljanje predznanja in stanja v razredu naredili diagnostiko/analizo stanja v razredu, dobili ideje, ki sledijo smernicam sodobnega poučevanja, in s katerimi lahko pri učencih razvijajo in spodbujajo samostojnost in odgovornost, učenje pa naredijo vino.
Metode in oblike dela v delavnici:
- Predstaviti in uporabiti orodja za ugotavljanje predznanja in ugotavljanja stanja pri opismenjevanju.
- Ozavestiti pomen individualiziranih in diferenciranih dejavnosti – glede na različno pred(znanje) učencev.
- Slediti ciljem opismenjevanja, s poudarkom na formativnem spremljanju.
IZVAJALKA/E DELAVNICE: dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor
DVORANA: Splendis
CILJI DELAVNICE:
- premisliti in primerjati različne pristope k delu s književnimi besedili;
- izpostaviti pomen glasu učenca in vključenosti vsakega učenca v procesu recepcije književnega besedila na osnovi petih elementov personaliziranega pristopa;
- preizkusiti in analizirati didaktične pristope komunikacijskega modela obravnava književnega besedila in jih povezati z elementi formativnega spremljanja.
POTEK DELAVNICE:
Namen delavnice je premišljevati in primerjati različne pristope učenja in poučevanja ob izbranih književnih besedilih. V uvodu bodo udeležencem predstavljena izhodišča za ustrezen stik z besedilom, možnosti za vključitev slehernega učenca ter pregled didaktičnih pristopov, ki bodo v delavnici predstavljeni. Ker glas učenca pomeni visoko stopnjo partnerskega sodelovanja učencev in učiteljev, kar zagotavlja priložnost za večjo soudeležbo učencev v procesih pridobivanja znanja, razvijanje dobrih medsebojnih odnosov in veščin, bodo v delavnici izpostavljeni pogledi na zagotavljanje glasu učenca s personaliziranim pristopom in v personaliziranem učnem okolju znotraj šole oz. razreda. Predstavljenih bo nekaj strategij, ki omogočajo, da je učenec v procesu poučevanja in učenja slišan, da je njegovo učenje vidno. V delavnici bo izpostavljenih pet elementov personaliziranega pristopa k recepciji književnega besedila (po Kallick, B. in Zmuda, A., 2017): raznolikost, odgovornost, inovativnost, sodelovanje in zavzetost. Vseh pet elementov se povezuje z namenom zagotavljanja in vključevanja glasu učenca. Udeleženci bodo na delavnici analizirali primere iz prakse, reflektirali lastno prakso in sodelovali pri preizkušanju pristopov.
IZVAJALKA DELAVNICE: Marija Sivec, ZRSŠ in Nadja Likar, Otroški vrtec Ajdovščina
DVORANA: Steklena 4
Ključne besede: vključevanje otrok iz priseljenih družin, slovenščina kot drugi jezik, varna navezanost, iskanje otrokovih močnih področij, formativno spremljanje, procesna kakovost
Vključenost v vrtec je pomembna za vse otroke, zlasti pa za otroke s posebnimi potrebami, otroke iz socialno in kulturno manj spodbudnih družinskih okolij ter iz priseljenih družin. Raziskave kažejo pozitivne učinke v socialno-čustvenem in spoznavno-govornem razvoju otrok, a le, če so bili vključeni v kakovosten vrtec. Kot dejavnike kakovosti strokovnjaki navajajo: občutljivo odzivanje vzgojitelja na potrebe otrok, socialne interakcije med otroki in odraslimi ter med vrstniki, pogovarjanje vzgojitelja z otrokom ali v manjši skupini, simbolno okolje, simbolna igra, skupno branje, spodbude za razvoj besednjaka in metakognicije, pripovedovanje, dostopnost knjig (Marjanovič Umek et al., 2020).
V zadnjih letih se v slovenskih vrtcih povečuje delež števila otrok iz priseljenih družin in primere vključevanja teh otrok srečujemo tudi v razvojni nalogi »Varno in spodbudno učno okolje« (ZRSŠ, 2020-22), kjer skupaj z vrtci razvijamo modele učenja, v katerih je bolj slišan »otrokov glas«. Izhajamo iz ciljev in načel Kurikula (MŠŠ, 1999), npr. načela razvojno-procesnega načrtovanja in teorije Vigotskega o učenju v območju bližnjega razvoja. Ob tem preizkušamo elemente formativnega spremljanja (Holcar Brunauer et al., 2017) ter varnega in spodbudnega učnega okolja in opažamo, da ti pripomorejo k dvigu procesne kakovosti. Ta se kaže v načrtovanju, ki sloni na ugotovitvah spremljanja ter v poglobljeni refleksiji vzgojiteljev, ob dokazih dokumentiranja procesa učenja. V izvedbenem kurikulu je več individualizacije in diferenciacije ter predvsem sprotno spremljanje počutja, aktivne vključenosti in napredka otrok. Po Laeversu je »otrok aktivno vključen, ko je zatopljen v dejavnost ali igro, v njej uživa in vztraja, jo ponavlja, je vesel in sproščen ter si izmišlja nove stvari.« (Laevers in Declercq, 2018)
Vključevanje otrok priseljencev in njihovo usvajanje slovenščine je odvisno od inkluzivne kulture vrtca in ozaveščene vloge vzgojitelja. Proces je uspešnejši, če vzgojitelj vidi v njem priložnost za vso skupino in za pridobivanje senzibilizacije za medkulturnost in večjezičnost ter socialno-čustvenih kompetenc. Potrebno je vlagati v sproščeno vzdušje in medosebne odnose v skupini, z otrokom graditi pristen stik in se občutljivo odzivati na njegove potrebe. Fekonja Peklaj (2016) navaja: »Otroci, ki razvijejo varno navezanost na vzgojiteljico, so bolj zaupljivi, bolj socialno spretni in v večji meri samostojno raziskujejo svet okrog sebe.« Obrestuje se, če vzgojitelj z otrokom uporablja nejezikovno oz. podporno komunikacijo ter izhaja iz njegovih interesov in močnih področij, ne pa iz primanjkljajev.
Iz omenjenega projekta bo v delavnici predstavljen primer iz prakse vzgojiteljice Nadje Likar, ki govori o uspešni uporabi formativnega spremljanja pri vključevanju otroka iz priseljene družine. Petletni deček je v novem jezikovnem in kulturnem okolju, ob čustveni podpori vzgojiteljice, najprej razvil varno navezanost. Imel je možnosti za lastno izražanje na razne neverbalne in ustvarjalne načine ter veliko priložnosti, da pokaže, kaj že zmore in zna. Ko je v vzdušju sprejetosti in odprte komunikacije doživljal uspeh in pozitivno povratno informacijo, je krepil občutek pripadnosti in pozitivno samopodobo, hkrati pa notranjo motivacijo za učenje jezika. Ob podpori vzgojiteljice, ki je v njem prepoznala potenciale, je presenetil z likovnimi izdelki in bil nagrajen na natečaju »Ciciumetnije«. V nekaj mesecih je napredoval tudi v znanju slovenščine ter našel enakovredno mesto v skupni socialni igri z vrstniki ali pa bil celo njen pobudnik.
Formative assesment – a way to inclusion and support for second language learnin
Keywords: inclusion of children from immigrant families, Slovene as a second language, safe attachment, search for children’s strengths, formative assessment, process quality
Involvement in the kindergarten is important for all children, especially for children with special needs, children from socially and culturally less stimulating family environments and from immigrant families. Research shows positive effects on the socio-emotional and cognitive-speech development of children, but only if they have been involved in a quality kindergarten. The experts cite quality factors such as an educator’s sensitive response to children’s needs, social interactions between children and adults and among peers, educator’s conversation with the child or in a small group, symbolic environment, symbolic play, reading together, incentives for vocabulary and metacognition development, narrating, accessibility of books (Marjanovič Umek et al., 2020).
In recent years, the proportion of children from immigrant families in Slovenian kindergartens has increased. Some examples of the inclusion of these children can be found in the project “Safe and stimulating learning environment” (National Education Institute of Slovenia, 2020-22), where in a collaboration with kindergartens we are developing learning models, in which “child’s voice” would be heard more. We start from the goals and principles of the Curriculum (Ministry of Education and Sport, Ljubljana 1999), eg the principle of process development planning and Vygotsky’s concept of the zone of proximal development, often abbreviated as ZPD.
At the same time, we are testing the elements of formative assessment (Holcar Brunauer et al., 2017) and a safe and stimulating learning environment, and we observe that these elements increase process quality. This is reflected in planning, which is based on the findings of the assessment, and in-depth educators’ reflection on the evidence of documenting the learning process. The implementation curriculum incorporates more individualization and differentiation in, and above all, regular monitoring of children’s well-being, active involvement and progress. According to Laevers, “a child is actively involved when immersed in an activity or game, enjoys and perseveres in it, repeats it, is happy and relaxed, and invents new things” (Laevers and Declercq,y2018).
The inclusion of immigrant children and their acquisition of Slovene language depends on the inclusive culture of the kindergarten and the awareness role of the educator. The process is more successful if the educator sees it as an opportunity for the whole group to gain sensitization for interculturalism and multilingualism, as well as socio-emotional competencies. It is necessary to invest in a relaxed atmosphere and interpersonal relationships in the group, build genuine contact with the child and respond sensitively to his needs. Fekonja Peklaj (2016) states: “Children who develop a safe attachment to the educator are more trusting, more socially skilled and more independent in exploring the world around them.” It is recommended that the educator uses a non-linguistic or supportive communication and stems from the child’s interests and strengths, not deficits.
From the mentioned project, a case study of educator Nadja Likar will be presented in the workshop. The case represents a successful use of formative assessment in the integration of children from immigrant families. With educator’s emotional support a five-year-old boy primarily developed a safe attachment in a new linguistic and cultural environment. He had the opportunity to express himself in various non-verbal and creative ways and many opportunities to show what he already knows and can do. The experience of success and positive feedback in an atmosphere of acceptance and open communication strengthened his sense of belonging and positive self-image, as well as his inner motivation to learn the language. With the support of an educator who recognized his potential, he has surprised with art products and was awarded in the “Ciciumetnije” competition. In a few months, he also improved his knowledge of Slovene language and found an equal place in the joint social game with his peers, or was even its initiator.
Viri in literatura
Fekonja Peklaj, U. (216). Socialne interakcije v vrstniški skupini v vrtcu. Revija Vzgojiteljica, 2016/3. Supra: Ljubljana.
Fras Berro, F., Sivec, M. (2020). Interno delovno gradivo za vrtce v razvojni nalogi »Varno in spodbudno učno okolje – Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje«, Zavod RS za šolstvo: Ljubljana.
Holcar Brunauer, A., idr. avtorji (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana.
Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport: Ljubljana.
Laevers,F., Declercq, B. (2018). How well‐being and involvement fit into the commitment to children’s rights. European Journal of Education 21.8.2018. John Wiley&Sons Ltd. Dostopno 19. 5. 2022 na: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/ejed.12286.
Marjanovič Umek, L., idr. avtorji (2005): Pogled v vrtec. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Državni izpitni center: Ljubljana.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja pismenost otrok: razvoj, spremljanje in spodbujanje. Filozofska fakulteta: Ljubljana.
IZVAJALKI: Marija Sivec, Zavod RS za šolstvo in Nadja Likar, Otroški vrtec Ajdovščina
Cilji delavnice:
- ozaveščati vlogo vzgojitelja in vlogo otrok v procesu učenja, tj. pri načrtovanju, izvajanju ter refleksiji in evalvaciji dejavnosti,
- ob danih strokovnih izhodiščih in danem primeru iz prakse razmišljati o pomenu varnega in spodbudnega učnega okolja ter strategij formativnega spremljanja za razvoj in napredek otrok, s poudarkom na socialno-čustvenem in jezikovnem razvoju,
- izmenjati si izkušnje o učinkovitih didaktičnih pristopih pri vključevanju otrok iz priseljenih družin, ki jim slovenščina ni prvi jezik.
Potek delavnice:
- Refleksija predstavljenega primera z vidika elementov formativnega spremljanja.
- Ugotovitve predhodnega spremljanja kot izhodišče pri vključevanju otrok priseljencev.
- Delo v skupinah: izkušnje z načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega dela in dejavnosti otrok v oddelku ob ugotovitvah predhodnega spremljanja.
- Poročanje skupin – predstavitev plakatov in diskusija.
- Povzetki in zaključek delavnice.
IZVAJALKA DELAVNICE: Helena Klobasa, ZRSŠ
DVORANA: Steklena 3
Primer iz prakse v Delavnici 2:
Gozdni ljubljenčki – formativno spremljanje kot podpora pri spodbujanju govora in zgodnje pismenosti (Albina Bračko, Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah)
Ključne besede: razvojno-procesno načrtovanje, elementi varnega in spodbudnega učnega okolja, strategije formativnega spremljanja, jezik v povezavi z drugimi področji Kurikula, delo z ranljivimi skupinami otrok in inkluzivna praksa, dokazi procesa učenja na področju jezikovnega razvoja
Cilji in namen delavnice:
-Ozaveščati vlogo vzgojitelja in vlogo otrok v procesu učenja, tj. pri načrtovanju, izvajanju in refleksiji oz. evalvaciji dejavnosti.
-Ob strokovnih izhodiščih in danem primeru iz prakse razmišljati o pomenu varnega in spodbudnega učnega okolja ter strategij formativnega spremljanja za razvoj in napredek otrok, s poudarkom na socialnem in jezikovnem razvoju.
– Izmenjati si izkušnje o učinkovitih didaktičnih pristopih na poti otrokovega razvoja, učenja in napredka na področju razvoja govora in zgodnje pismenosti.
Potek delavnice
- Uvod in kratka strokovna izhodišča
- Delavnica – delo v skupinah: načrtovanje dejavnosti v oddelku ob danih ugotovitvah predhodnega spremljanja
- Predstavitev primera iz prakse
- Skupno oblikovanje multimodalnega besedila
- Povzetki in zaključek delavnice