Četrto nacionalno konferenco Jeziki v izobraževanju smo naslovili Jeziki kot steber družbe in posameznika. Povezati želimo jezik kot pomemben gradnik identitete posameznika in pomen večjezičnosti v sodobni družbi. Prav tako se osredotočamo na pomembne izzive današnjega časa, kot so zgodnje učenje (tujega) jezika, razvoj digitalne kompetence, didaktiko jezikovnega poučevanja, inkluzivni pouk ipd.
Tradicionalno gledanje na obvladovanje določenega jezika predpostavlja, da pripadniki določenega naroda govorijo določeni jezik in predstavljajo lastno kulturo. Zdi se, da sožitje jezika in kulture pomeni skupnost in povezanost, ki sta osnova za kolektivno dobrobit v tolikšni meri, da se določena skupnost trudi vse nove pripadnike čim prej vključiti v lastno jezikovno skupnost in kulturo.
Toda ta tradicionalni pogled se ne sklada zmeraj z družbeno realnostjo. Govorci kateregakoli jezika ne čutijo pripadnosti samo eni skupnosti, ampak se prilagajajo vsakokratni situaciji (npr. uporabljajo narečje in različne jezikovne registre glede na situacijo). Raba ustrezne jezikovne različice/registra je ključnega pomena za učinkovitost komunikacije. Sleherna različica ima svoj točno določeni namen in omogoča posamezniku uspešno komunikacijo v posamezni jezikovni skupnosti.
Danes se po ocenah strokovnjakov v svetu govori 6000 jezikov, od tega v Evropi najmanj 365 jezikov. Iz tega lahko sklepamo, da je obvladovanje enega ali dveh jezikov za tri četrtine svetovnega prebivalstva čisto običajna stvar (Crystal, 2005). To pomeni, da različni jeziki prihajajo v stik in tako ustvarjajo pogoje za večjezičnost. Običajno se to izraža kot dvojezičnost posameznika. Jeziki so se torej razvijali vzporedno z zgodovinskimi dogodki. S preseljevanjem narodov so v Evropo pljuskali zaporedni valovi jezikov. Razvoju jezikov so botrovale velike zgodovinske spremembe, ki smo jim priča še danes. Zaradi izzivov, kot so kompleksno jezikovno okolje, povečana mobilnost, migracije in politične razmere, se trudimo uveljavljati strategijo, ki vsakemu posamezniku omogoča možnost ustreznega sporazumevanja in dostop do ustreznega jezikovnega izobraževanja.
Vse zgoraj navedene iztočnice avtorji obravnavajo v svojih prispevkih, ki so zbrani v Zborniku konference.
Zbornik je namenjen vsem, ki se ukvarjate s poučevanjem maternega in tujih jezikov v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Avtorji, univerzitetni profesorji, vzgojitelji in učitelji v svojih prispevkih razmišljajo o izzivih sodobnega časa v pedagoški praksi, delijo svoje izkušnje ter nakazujejo možne poti. Članki so opremljeni tudi z elektronskimi naslovi avtorjev, kar bralcu omogoča, da lahko z njimi naveže stik, če ima še kakšna vprašanja.